SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37)Kosmov udar ali polnozrnati prdec, med laiki znan tudi kot ena izmed podvrst prdca presenečenja, je prdec sui generis, saj v teoriji ni soglasja o njegovi resnični naravi.
Kosmov udar je praviloma prdec suhe sorte, nizke vlažnosti, od ostalih prdcev pa se razlikuje po tem, da so v njemu poleg primesi plinov tudi kosmi (delčki, koščki) čisto pravega, relativno suhega dreka - angloameriško: With real chunks of crap . Ker je njegov stvaritelj po pravilu predhodno prepričan, da gre za nenevaren izprd zraka, ki bo s svojimi primesmi zgolj v manjši ali večji meri zagabil zrak v okolici, ga rad udari 'na polno', zato je vsekakor kratkoročne narave (traja manj kot sekundo), s srednjeročnimi posledicami (smrad,...). Prav tu pa stvaritelj naleti na presenečenje, saj se med gmotami in zmesmi plinov nahajajo (pravilneje: skrivajo) tudi kosmi (zrna) blata, ki običajno končajo v hlačah. In ker so kosmi velikokrat, a ne vedno, ostanki zrn (polnozrnati kruh, arašidi, pistacije,...), se ga je prijel tudi vedno bolj priljubljen izraz polnozrnati prdec. Je namreč dejansko tudi hranljiv.
Gostota kosmov (n/cm3) ima velik vpliv tudi na opredeljevanje njegove narave, o kateri se teoretiki že leta goreče prepirajo. Namreč, v danem momentu lahko velik porast gostote kosmov pomeni, da je prdec (udar) s kosmi pravzaprav prešel v blato z zračnimi žepki (air pockets), zato ne more več ustrezati splošno priznani znanstveni opredelitvi (dogmi) prdca oz. vetra. Prav nedoločitev gostote pa tako pušča odprto oz. onemogoča dokončno definicijo kosmovega prdca (npr. 0,1/cm3, 0,15/cm3,...), zato so nekateri celo mnenja, da bi bilo kosmov udar potrebno oz. lažje opredeliti kar s konstanto (npr. 1 kosem na prdec, 3 kosmi na prdec,...). Do tedaj pa je reševanje narave konkretnega udara prepuščeno presoji konkretnega primera, ki se na podlagi tehtanja argumentov (tu bi lahko malce nevoščljivo uporabili tudi besedno zvezo 'tehtanja kosmov') presojajo od zadeve do zadeve (od udara do udara) različno. Ker so rešitve včasih presenetljive in nezadovoljive, je na tem mestu potrebno poudariti, da se že pojavljajo zahteve po ustanovitvi instančnega organa (presojanja narave), ki bi skrbel za enotnejšo prakso odločanja in s tem za večjo pravno varnost na področju kosmovega udara.