 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37) SLOVAR
Naslovnica
Najnovejša gesla
Naključno geslo
Gesla po abecedi
za družabene
> @razvezani na tviterjuza pametne
> Razvezani za iTelefone
> Razvezani za Androide
PRISPEVAJTE
Kako naj se lotim?
Dodajte novo geslo
Napišite nov članek
Dopolnite star članek
Razvezani jezik - kaj je to?
Priobčitve
Podobniki
BERITE
Gostujoče pero
Teorija in praksa
Ali veste, da ...
| Verjetno ni dvoma, da je izhodišče pri tem jasno: kar je bilo financirano iz proračuna, bi moralo biti prosto dostopno za vse "končne" uporabnike, torej govorce jezika, ki so hkrati tudi davkoplačevalci. Točka, pri kateri se stvari zapletejo in kjer tudi pri drugih jezikih obstaja določeno nihanje, je nadaljnja komercialna raba teh načeloma prosto dostopnih izdelkov. Že omenjeni TST-Centrale, ki hrani in distribuira vire za nizozemščino, vse svoje številne vire daje na voljo brezplačno za nekomercialno rabo, komercialna raba pa je stvar pogajanj. Kot se je izkazalo v pogovorih z njihovimi predstavniki, ima institucija mandat, da presodi, kakšna je komercialna cena posamezne zbirke, pri čemer se ta lahko precej spreminja glede na čas ali stranko. S ciljem, da si zagotovijo čim boljšo podporo za svoj jezik, je tudi komercialna raba virov razmeroma poceni, pa čeprav gre za končne kupce, kot sta Google ali Microsoft. |
| Verjetno ni dvoma, da je izhodišče pri tem jasno: kar je bilo financirano iz proračuna, bi moralo biti prosto dostopno za vse "končne" uporabnike, torej govorce jezika, ki so hkrati tudi davkoplačevalci. Točka, pri kateri se stvari zapletejo in kjer tudi pri drugih jezikih obstaja določeno nihanje, je nadaljnja komercialna raba teh načeloma prosto dostopnih izdelkov. Že omenjeni TST-Centrale, ki hrani in distribuira vire za nizozemščino, vse svoje številne vire daje na voljo brezplačno za nekomercialno rabo, komercialna raba pa je stvar pogajanj. Kot se je izkazalo v pogovorih z njihovimi predstavniki, ima institucija mandat, da presodi, kakšna je komercialna cena posamezne zbirke, pri čemer se ta lahko precej spreminja glede na čas ali stranko. S ciljem, da si zagotovijo čim boljšo podporo za svoj jezik, je tudi komercialna raba virov razmeroma poceni, pa čeprav gre za končne kupce, kot sta Google ali Microsoft. |
