Gostujoče pero

Kaja Dolar
Razvezani jezik, spol in seksualnost

Govor o spolu in seksualnosti je nerodna zadeva. Je pravzaprav zadrega, v kateri se lahko znajdemo vsi. V knjigi Razvezani jezik XXXY smo izbrali 470 izrazov, ki se nanašajo na moške, ženske, spol in seksualnost v najširšem pomenu besede. V spletni bazi Razvezanega jezika smo zajeli okoli 1000 člankov, kar pomeni, da se skoraj četrtina vseh vsaj v enem od pomenov nanaša na izraze za ženski in moški spol, z najrazličnejših fizičnih, značajskih ali diskurzivnih vidikov, ter množico izrazov za seksualnost, organe, prakse, usmerjenost itn. To kaže, da je govor o seksualnosti ne samo aktualen in domala vseprisoten, ampak tudi lingvistično izredno inovativen. Beri naprej >>

Simon Krek
Slovenščina, nje cvetenje ali osutje

V branje priporočamo Krekovo razmišljanje o Osnutku nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-16 (MIZKŠ, april 2012). Avtor zanemari vprašanja o simbolni vlogi jezika in se osredotoči na "opremljenost jezika" z jezikovnimi opisi, viri in tehnologijami. Med drugim izvemo, da so "temeljni viri za slovenščino, s katerimi se srečuje povprečni uporabnik, stari od 20 do 50 let". Kaj pa živa slovenščina?! Samonikli Razvezani jezik se za priljubljenost očitno lahko zahvali tudi pravičnemu spancu pooblaščenih slovaropiscev. Beri naprej >>

Ivan Volarič Feo
Še pravočasno jo je pobrisala

Brani se, kakor svinja z mehom.
Pot se vleče, kot cigan belemu kruhu.
Dela z njim, kot ptiček na veji.
Molči, kakor da bi iz škafa lilo ... >>

Marko Košnik
Brzinski spomeniki

Besedilo Samoupravnost kot postopek pri učenju jezika iz leta 1993 avtor priobčuje že tretjič. Radikalnejša predelava za Razvezani jezik je terjala tudi spremembo naslova. Brzinske spomenike lahko berete in poslušate: oddaja je bila premierno izvedena na Radiu Študent, na enega od četrtkov leta 1994, v okviru redne oddaje “Inštitut Egon March predstavlja...”, v tematskem sklopu “Redno poročilo tajnega društva za raziskavo slovenske prabesede”. >>

Marko Stabej
Vrt brez vrtnarja, pastirji brez ovc, jezik brez krmarja

Pred meseci sem v pismu bralca največjega slovenskega dnevnika našel staro prispodobo v zvezi z jezikom. Pisec je pritrdil mnenju, da mora biti slovenski jezik živ in prožen; toda kot mora vrtnar rastline obrezovati in puliti plevel, če hoče imeti urejen vrt, je treba tudi iz jezika moteče sestavine in pojave odstranjevati, če ga hočemo lepega in urejenega ... >>

Branko Gradišnik
Slovenska pouliščina – v slepi ulici?

... Glede na našo maloštevilnost je jasno, da bi se lahko procesu okostenevanja slovenščine postavili po robu z dejavnim in usmerjenim delovanjem, ne pa s tem, da se zanašamo na nekakšna zlata pravila jezikovne homeostaze. Kratko malo ne moremo čakati, da si bo slovenščino izmišljeval 'nekdo drug namesto nas' ... >>