SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37)Vsega tega ne navajam kot koprofil, ki bi mu bila največja slast valjati po ustih skatološke izraze in pojme, ampak kot prevajalec, ki se je znašel pred težavno nalogo: kako iz jezika, v katerem so se "štiričrčne besede" - npr. fuck, cunt, dick, shit itn. - že udomačile znotraj konteksta knjižnega, ustrezno prenesti to izrazno bogastvo v jezik, ki se v svojem knjižnem kontekstu otepa ne le tovrstnih izrazov, marveč praviloma tudi drugih sodobnih ljudskih besednih prvin, češ da ne sodijo v standardno, normirano slovenščino, ker so simptom bodisi amerikanizacije bodisi južnjaštva. Ampak tako kot sel ni nič kriv za slabo novico, ki jo prinaša, tudi prevajalec ne more biti kriv za grde besede, ki jih prevaja. (Do neke mere je mogoče seveda delati selekcijo in vzeti v obzir za prevajanje samo neoporečna besedila, ampak klasike je na ponudbo vse manj, moderni teksti pa svojo modernost, svojo različnost od klasike utemeljujejo prav na avtocenzorski svobodi. Poleg tega gre tudi pri prevajalstvu za kruhoborstvo. Moj oče si je še lahko privoščil, da je zavračal nespodobna besedila; jaz bi, če bi jih zavračal, ostal brez dela.) |
Vsega tega ne navajam kot koprofil, ki bi mu bila največja slast valjati po ustih skatološke izraze in pojme, ampak kot prevajalec, ki se je znašel pred težavno nalogo: kako iz jezika, v katerem so se "štiričrčne besede" - npr. fuck, cunt, dick, shit itn. - že udomačile znotraj konteksta knjižnega, ustrezno prenesti to izrazno bogastvo v jezik, ki se v svojem knjižnem kontekstu otepa ne le tovrstnih izrazov, marveč praviloma tudi drugih sodobnih ljudskih besednih prvin, češ da ne spadajo v standardno, normirano slovenščino, ker so simptom bodisi amerikanizacije bodisi južnjaštva. Ampak tako kot sel ni nič kriv za slabo novico, ki jo prinaša, tudi prevajalec ne more biti kriv za grde besede, ki jih prevaja. (Do neke mere je mogoče seveda delati selekcijo in vzeti v obzir za prevajanje samo neoporečna besedila, ampak klasike je na ponudbo vse manj, moderni teksti pa svojo modernost, svojo različnost od klasike utemeljujejo prav na avtocenzorski svobodi. Poleg tega gre tudi pri prevajalstvu za kruhoborstvo. Moj oče si je še lahko privoščil, da je zavračal nespodobna besedila; jaz bi, če bi jih zavračal, ostal brez dela.) |