Lulc

Pogovrno: Lulc,-a, m. ed.

Pravilno slovensko: Lulec

V vsakemu se skriva nekaj lulca, zato se ta beseda uporablja takrat, ko nekomu nimamo ničesar reči, kot pa kar nekaj oziroma označuje nekoga, ki se obnaša norčevsko, lahko tudi absurdno.

Torej primer: Danes smo pa res lulci!

ali: Kakšen lulc je tale Martin

ali: lulčajmo skupaj!

Razlaga lulca je lahko tudi paradoksna, zato se vedno lahko pohvalimo nevednemu človeku z razlago:

Lulc, glej pod lulc.

> čuna

ključne besede: lulc lulec lulčati [?]