SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37)da ne omenjamo, kaj se dogaja četrtič...
Kar dva problema naenkrat. Oba pa izvirata iz narave frazeologije, ki se je pogosto ne zavedamo. Prvič gre za anomaličnost frazeoloških enot, ki med drugim povzroča tudi to, da tudi napaka lahko prav lepo funkcionira (plevel namesto pleve, kar je značilen slovenski primer, ki ga je obdelala frazeologinja Erika Kržišnik). Načelo, da pomen frazema ni enak seštevku pomena njegovih sestavin, je že staro,jasno formulirano in prisotno v teoriji nekje od 70 let.
Drug problem je vprašanje, kaj je pravilna raba nekega reka/pregovora/paremije.Dve izmed njihovih osnovnih značilnosti naj bi bili POLIFUNKCIONALNOST in HETEROSITUATIVNOST. Predpisati le eno referenčno situacijo, čeprav je lahko osrednja in prevladujuča, bi bilo grobo in v nasprotju s samim delovanjem frazeoloških izrazov.
(odgovor na zanimiva problema na profilu "Pregovori Slovenski jezik" - Facebook)
Če je prav razumeti gornji zapis, je možno za razumljiv in sporočilen frazem uporabljati tudi pujevske "beseda ni koc" ali "cvetje v jasi" ali "drek na pilici"?