SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37)Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko, zastarelo, ideološko naravnano, centralistično usmerjeno itd. ter na ta način posedujejo življenje slovenske kulture in umetnosti.
Beseda kultura si je v zadnjem času prislužila pripono c, v vsakodnevnem življenju pa se je prijela tudi kot kulturn(išk)a kletvica, ki zajema več pomenov:
- večinoma nestrinjanje, neodobravanje, negodovanje npr. s kulturno politiko, politiko kulture, kakovostjo kulturnega/umetniškega delovanja/projekta/...,
- slabšalno za osebo nedoločenega spola na profesionalnem področju (kulture) itd.
V uporabi je lahko tudi kot samokritika kulturnikov/umetnikov in kulturniškega oportunizma, a se v tej obliki uporablja (le) redko.
Primeri uporabe
1. Prostaški izraz v široki uporabi v kulturnih sferah. Ponavadi se ga uporablja v stavkih, ko se z nečim ne strinjamo oz. zaradi nečesa negodujemo.
Kulturac pa taka umetnost!
Na kulturac mi gre ta scena.
2. Oznaka za neznani osebek nedefiniranga spola na področju kulturnega delovanja. Običajno v uporabi v negativno nastrojenem razpoloženju.
Kateri kulturac si je to izmislil?
To je pa res en kulturac od politike!
3. Kot kraj označuje stvari, ki so odpovedale.
Dandanes ne moreš več nič naredit, ker je vse v kulturcu.
Ministrstvo je šlo v kulturac.
4. Poslati koga 'v kulturac' pomeni, da se z njim/njo ne strinjamo ali ne odobravamo njegovih/njenih dejanj in postopkov.
Ma pejt v kulturac!
Ozadje
Specifično beseda kulturac izhaja iz leta 2007, ko je ekipa Art središča po deložaciji poiskala azil v Metelkova mestu v Ljubljani. Takrat s(m)o pridobili prostor v stavbi Hlevi, ki se nahaja natančno čez cesto od sedeža Ministrstva za kulturo. Popolnoma obnovljen bivalni in delovni prostor smo poimenovali Atelje Azil. Pred deložacijo in kasneje v času izgnanstva iz prostorov Art središča smo o nepravilnostih nastavljenega vodstva Art središča obveščali vse sofinancerje in partnerje v projektih Art središča, relevantne inštitucije, združenja in posameznike v Sloveniji in tujini ter ob deložaciji konec novembra 2006 v prvi izjavi za javnost opozorili na dolgotrajne posledice namernega škodovanja in blokade prvega rezidenčnega umetniškega centra v Sloveniji.
Ministrstvo za kulturo se je v preteklosti večkrat (no, lahko bi rekli skorajda vedno) distanciralo od problema Art središča. Kljub temu, da je ustanovitev centra leta 2000 podprla EU, projekt izgradnje umetniškega središča pa prejel nagrado za najboljši regionalni projekt. Nerazumevanje slovenske kulturne politike oz. odločevalcev o specifiki Art središča in nepoznavanja tovrstnih –drugje po svetu uveljavljenih– praks umetniških izmenjav oz. Artist in Residence programov pa elegantno povzame izjava visoke uslužbenke na MzK iz leta 2012, da gre pri rezidencah za nič več kot turizem (?).
Do konca leta 2006, ko je prišlo do nasilne izpraznitve prostorov Art središča s strani lokalnih veljakov, smo o možnostih razvoja Art središča obveščali vse dotakratne ministre (zamenjali so se namreč štirje!), prosili za pomoč in na koncu tik pred javno dražbo na koncu dolgega, temačnega in zatohlega tunela le ugledali svetlo luč.
Tako smo vsaj upali.
Kasneje leta 2009 (po dobljenih tožbah Art središča) je ministrstvo pristopilo k reševanju centra z odkupom nepremičnin in obljubo o programski neodvisnosti ter možnosti sovlaganja, ki jo je leta 2010 prelomilo. Art središče je vložilo tožbo proti RS, ki še vedno traja.
In piše se leto 2014.
Vnešeno v Razvezani jezik ob kulturnem prazniku, 2014.