samošnost

samostalnik, ki izvira iz pridevnika samošen. Pridevnik in iz njega izpeljan prislov samošno pozna tudi SSKJ: najprej kot sinonim za samoten in ga označuje za zastarelega (samošno življenje) in nato v pomenu osamljen, sam// in navaja primer: po pusti samošni poti.

V zadnjem času je pridevnik samošen in iz njega izpeljana lastnost samošnost vse bolj v rabi v psihiatriji, ko je govora o avtističnih otrocih ali o bolnikih s shizofrenijo. Samošnost naj bi opredeljevala tisto samozadostnost, umik vase, ki sta značilna tako za avtista kot za shizofrenika.

ključne besede: avtist, shizofrenik, samošen [?]