jebela cesta (2019-12-23 22:41:45)

Fraza iz 60. let: bela cesta je običajno makadamska pot z luknjami in drobirjem po kateri voznik dviga oblake prahu, zato mora avto po taki vožnji peljati avto v avtopralnico. Zmotno je mišljenje, da je to oblika kletvice, razen morda, če voznik špara in si avto pomiva pred hišo s svojo vrtno cevjo in šamponom, opazuje pa ga brezdelni sosed, ki negodovanje voznika razume kot jebena cesta.

Lahko bi dodali, da "jebela cesta" sicer ni prava kletvica, je pa prikrito, na videz nedolžno nadomestilo zanjo. Po nastanku Države SHS in nato Jugoslavije so se kletvice in srbskega in hrvaškega jezikovnega prostora, med njimi zlasti raznolična raba glagola "jebati", vse pogosteje pojavljale v vsakdanjem pogovornem jeziku. Pri tem je prišlo do transformacij, kot je, na primer, sprememba krepkega izraza "jebem ti" v "jebenti", ki je bolj medmet kot kaj drugega. "Jebela cesta" je rezultat takšnih transformacij, pa tudi navade, da v se v pogovoru kočljiv izraz zamenja z nedolžnim, ki pa se enako začenja (na primer, ko kdo namesto "O, pizda!" vklikne: "O, pipika!"). Tako se je "jebem ti" (karkoli že) preusmerilo v "jebe... la cesta". Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže izgovorjava samoglasnika e, ki ni ozek, kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč širok in bi ga označili s strešico.

Bi rad klel, pa noče npr zaradi družbe (otroci itd). Pa reče:

Je... ...bela cesta ali pa

Pi... ...sane so rožice ali pa

Kura... ...znesla jajčka.

Za podlago te nedolžnejše variante kletvice je bila slovenska ljudska pesmica:

Je bela cesta uglajena,

po celi vas napravljena,

po njej pa gredo fantje mi,

oj, fantje ...

Izgovarjava samoglasnika e je seveda ustrezna izhodiščni kletvici.