 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SVEŽE
zajebanja, nanoalpinist, čkapi, katoliški FDV, rotator, dacù, samokritika do drugih, rotacija, zaprtljažiti, pohodba, Slovenceljni, pahorjanstvo, ljuctvo, lezbača, Slovenclji, miškolanca, pašekaj, zbroja, zagrebška, rogačKLJUČNE
ženska (173), kletvica (122), moški (96), seks (96), šola (90), avto (87), kleti (80), alkohol (78), delo (77), preklinjanje (72), politika (68), penis (63), rit (62), Ljubljana (62), hrana (61), otrok (60), denar (57), spolnost (53), pijača (48), pijanost (47), neumnost (45), šport (44), drek (44), fuk (42), jezik (40), voda (38), vozilo (37), pička (37), nič (37), čas (37) SLOVAR
Naslovnica
Najnovejša gesla
Naključno geslo
Gesla po abecedi
za družabene
> @razvezani na tviterjuza pametne
> Razvezani za iTelefone
> Razvezani za Androide
PRISPEVAJTE
Kako naj se lotim?
Dodajte novo geslo
Napišite nov članek
Dopolnite star članek
Razvezani jezik - kaj je to?
Priobčitve
Podobniki
BERITE
Gostujoče pero
Teorija in praksa
Ali veste, da ...
Vzdevek za Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani.
Gre za enega zadnjih ambicioznih projektov iz programa spomenikov narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Na natečaju za spomenik je zmagal Drago Tršar (rojen l. 1927). Osrednji del leta 1964 zasnovanega spomenika je kip, ki je sledil Tršarjevim načelom »skulptur mase«. Zaradi kipa, ki »ni mogel opustiti poslednjih sledi figurativnega«, so lokalni kritiki za Tršarjevo delo iznašli oznako »abstraktna figuralika«. Njegovo poglavitno prizadevanje je bilo usmerjeno v prenos energije in dinamike »manifestantov« in »demonstrantov« (t.j. mase) v kip. Umetnik je za Delo povedal: »Želel sem predočiti revolucionarnost slovenskega naroda v vsej njeni širini in veličini. Levi del, ki predstavlja medvojna prizadevanja, je bolj umirjen in grajen linearno. Figure v njem so komponirane v menjavi gostot in ritmov. Desni del skulpture je obsežnejši, figure v njem so močno strnjene in kipijo proti nebu. V vertikalni zasnovi je simbolično izraženo stremljenje za boljšim.« (16. avgust 1974)
Iz »objektivnih razlogov« pa je moral kip več kot deset let čakati v Tršarjevem ateljeju. Postavili so ga šele leta 1975 in rodil se je - regrat!
